APDEJT.si

Ruski parlament je sprejel zakon, ki kaznuje posameznike, ki na spletu iščejo vsebine, ki jih država označuje za »ekstremistične«. Ta poteza, usmerjena proti svobodi govora, omogoča zaporne kazni tudi za samo guglanje takšnih vsebin, kar bo imelo velik vpliv na uporabnike in njihovo dostopnost do informacij. Kritiki so dejanje primerjali z distopijo Georgea Orwella.

Zakon o spletni varnosti je v Združenem kraljestvu sprožil obvezno preverjanje starosti z uporabo kreditne kartice ali potnega lista, kar je prizadelo tudi nekatere nepričakovane spletne strani. Zaradi novih pravil se je število prenosov VPN-jev še dodatno povečalo, saj se uporabniki skušajo izogniti omejitvam dostopa do spletnih vsebin.

Anton Gorelkin, namestnik vodje Odbora za informacijsko politiko ruske državne dume, je napovedal, da se mora WhatsApp pripraviti na odhod z ruskega trga. Ta poteza je povezana z lastništvom aplikacije s strani podjetja Meta Platforms, ki je v Rusiji uradno prepovedano in označeno kot ekstremistično. Gorelkin je izrazil visoko verjetnost, da bo WhatsApp vključen na prihajajoči seznam vladnih omejitev, kar bi lahko vodilo do njegove prepovedi v državi.

Rusija je pri napadu na Harkov prvič uporabila nove letalske bombe UMBP-5, ki so zadele gosto naseljeno četrt mesta. V napadu je bilo ranjenih najmanj 41 ljudi, med njimi 37 po navedbah mestnega poveljnika. Bombardiranje je povzročilo ranjence med civilnim prebivalstvom.

Tiskovni sekretar ruskega predsednika Dmitrij Peskov je pojasnil, da so izklopi mobilnega interneta v Rusiji upravičen ukrep, povezan z varnostnimi grožnjami iz Kijeva, pri čemer je varnost državljanov prioriteta. Hkrati je odvetnik Dmitrij Agranovski pojasnil, da lahko ruske oblasti spremljajo posameznike, ki jih zanimajo ekstremistični materiali, preko IP-naslovov, kar se tehnično lahko izvaja s pomočjo mobilnih operaterjev.

Ruski parlament je sprejel zakon, ki kriminalizira spletno iskanje 'ekstremističnih' vsebin, med katere spadajo tudi teme, povezane s skupnostjo LGBTQ+, in druge, ki jih ruske oblasti označijo za ekstremistične. Posamezniki, ki bodo iskali takšne informacije, se bodo odslej soočali z denarnimi kaznimi do 5000 rubljev (približno 55 evrov). Prav tako bo prepovedana uporaba VPN povezav. Ta nova zakonodaja predstavlja nadaljnji drastičen poseg v svobodno uporabo interneta v Rusiji.

Nekateri poslanci ruskega parlamenta dume so pozvali k prepovedi aplikacije za sporočanje WhatsApp, ki je v lasti podjetja Meta Platforms, saj naj bi ogrožala nacionalno varnost. Anton Gorelkin, prvi namestnik predsednika odbora dume za informacijsko politiko, je izjavil, da bi se moral WhatsApp pripraviti na umik z ruskega trga, saj bo verjetno uvrščen na seznam omejene programske opreme. Predsednik Vladimir Putin je prejšnji mesec podpisal zakon, ki dovoljuje razvoj alternativne programske opreme, kar kaže na krepitev nadzora nad digitalno komunikacijo v državi.

Ruska državna duma je sprejela zakonodajo, ki predvideva denarne kazni za posameznike, ki na internetu iščejo "izrecno ekstremistične vsebine". Ta zakon, ki ga kritizira širok politični spekter v Rusiji, prepoveduje dostop do in iskanje spletnih vsebin, ki so označene kot ekstremistične, vključno z "pesmami, ki poveličujejo Ukrajino", in materiali feministične rock skupine Pussy Riot. Trenutno je v Rusiji blokiranih približno 5.500 spletnih strani, med njimi tudi številna mednarodna novičarska mesta, zaradi njihove vsebine.

V Rusiji se je priljubljeni aplikaciji za sporočanje WhatsApp, ki je v lasti podjetja Meta Platforms (US30303M1027), približala morebitna prepoved. Grožnja je nastala zaradi neupoštevanja ruske zakonodaje, kljub temu da je WhatsApp po klasifikaciji matičnega podjetja Meta kot ekstremističnega, dobil daljše prehodno obdobje. Ruske oblasti so pritisk na WhatsApp povečale, saj ga označujejo kot "programsko opremo iz neprijazne države", kar bi lahko vodilo v izgon Messengera iz države.

Ruski regulator komunikacij Roskomnadzor je, po besedah digitalnega ministra Maksuta Šadajeva, blokiral dostop do 56.000 spletnih strani. Razlog za blokado je bila zavrnitev teh strani, da odstranijo vsebine, ki jih Moskva označuje kot "ekstremistične". Ta poteza kaže na naraščajoče omejevanje svobodnega interneta v Rusiji.

Rusija nadaljuje z omejevanjem svobodnega dostopa do interneta, saj je medijski regulator Roskomnadzor blokiral dostop do 56.000 spletnih strani, ki so zavrnile odstranitev vsebine, ki jo je Moskva označila za 'ekstremistično'.

Po nasilnih protestih, ki so privedli do odstopa vlade K.P. Sharma Olija, so v Nepalu za 5. marec napovedali parlamentarne volitve. Nova začasna premierka Sushila Karki je imenovala svoje prve ministre. Protesti, v katerih je umrlo najmanj 72 ljudi, so bili vodeni s strani generacije Z zaradi korupcije in prepovedi družbenih omrežij.

Opozicijska stranka Chadema trdi, da je bilo v nasilnih protestih po državi ubitih na stotine ljudi. Združeni narodi so pozvali vlado k zadržanosti pri uporabi sile proti protestnikom in poročajo o verodostojnih informacijah o najmanj desetih ubitih protestnikih.

Tanzanijska opozicija je obtožila policijo, da je po spornih volitvah, ki so jih zaznamovali protesti, skrivaj odstranjevala trupla stotin protestnikov, ubitih med zatrtjem demonstracij. Predsednica Samia Suluhu Hassan je kljub opozorilom o stotinah žrtvah zanikala obseg nasilja in bila slovesno zaprisegla.

V Tianjinu je potekal 25. vrh Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), ki poudarja krepitev odnosov med Kitajsko in Rusijo v multipolarnem svetu. Medtem se Italija sooča z naraščanjem kibernetskih napadov, kar dokazuje tudi nedavni incident z letalom predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. V Turkmenistanu pa oblasti omejujejo dostop do interneta in spodbujajo uporabo lastnih VPN storitev.

V Nepalu so protesti mladih, ki so se začeli zaradi nasilne policijske represije, ki je zahtevala 19 oziroma 24 življenj, privedli do množičnega upora v Katmanduju, požiga parlamenta in padca vlade. Protestniki so se zbrali že drugi dan zapored.

Podjetje Elona Muska, X (prej Twitter), izpodbija indijske razširjene predpise o spletni cenzuri, ki vladi omogočajo obsežne odstranitve vsebin. Pravna bitka odpira ključna vprašanja o svobodi govora in vladnem nadzoru nad digitalnimi platformami v Indiji. Indija trdi, da njen pristop naslavlja širjenje nezakonite vsebine in zagotavlja odgovornost na spletu, medtem ko X opozarja na pritisk za odstranjevanje kritičnih vsebin.

Letalo družbe Air India, ki je letelo iz Mumbaija v Delhi, je v ponedeljek zvečer prekinilo pristanek na letališču v Delhiju zaradi tehničnih razlogov in nestabiliziranega pristopa. Po desetih minutah je letalo AI 2910 varno pristalo v drugem poskusu. Družba Air India je potrdila, da je prekinitev pristanka potekala v skladu s standardnimi protokoli.

Stara objava na platformi X, ki je v lasti Elona Muska, je januarja povzročila zaskrbljenost policije v indijskem mestu Satara. Objava iz leta 2023, ki jo je napisal uporabnik z nekaj sto sledilci, je opisovala visokega politika vladajoče stranke kot "neuporabnega". To je sprožilo razpravo o cenzuri interneta v Indiji in odnosu med Muskom in indijskim premierjem Narendra Modijem.